Glivice so mikroorganizmi rastlinskega izvora, ki so v naravi zelo razširjeni. Lahko jih razdelimo v 3 skupine: dermatofiti, kvasovke in plesni.
Dermatofiti so najpogostejši povzročitelji; te glive imajo encime, ki jim omogočajo hranjenje z roženo plastjo kože, dlak in las. Njih lahko razdelimo na:
• Geofilne – živijo v zemlji (ljudje, ki delajo z zemljo)
• Zoofilne – prenašajo se z okuženih živali (kmetje, veterinarji…)
• Antropofilne – živijo na človeku. Prenašajo se med ljudmi z neposrednim stikom ali posredno - okuženi predmeti in površine v kopališčih, savnah, telovadnicah, kjer hodimo bosi in so ugodne razmere (vlaga in toplota) za bivanje in razmnoževanje gliv

Kvasovke – najpomembnejša je Candida albicans, okužbe imenujemo kandidoze. Razmnoževanju pripomorejo: pogosto močenje kože, potenje, jemanje antibiotikov, kronične bolezni
Plesni – v naravi zelo razširjene, vendar pri ljudeh redko povzročajo okužbe

Tinea inguinalis (Tinea cruris)

Povzročajo je antropofilni dermatofiti. Razširjena je po vsem svetu. Nekoliko pogostejša pri moških. Lahko je posledica avtoinokulacije (okužba stopala) ali vnesene okužbe s perilom ali okuženimi predmeti (športni objekti ali kopališča). Ostali dejavniki: močnejše potenje, zlasti pri osebah s povečano telesno težo, neustrezna oblačila.
V klinični sliki vidimo ostro omejena področja pordele kože, ki se širijo na notranjo stran stegen in kožo mošnje. Žarišča srbijo in se luščijo. Z napredovanjem okužbe, vnetje se v centralnem delu umiri, rob pa ostane poudarjen in se na njemu lahko vidijo mehurčki. Lahko se razširi na kožo trebuha in glutealne regije.
Okužbo potrdimo z mikološkim pregledom. Zdravljenje je večinoma lokalno - širokspektralni imidazolni antimikotiki (Canesten, Daktarin, Mycospor…) ali terbinafin (Lamisil ali Atifan). Potrebno je redno mazanje vsaj 4 tedne, sicer so možni recidivi. Sistemsko zdravljenje priporočamo pri razširjenih ali več mesecev trajajočih okužbah. Učinkovita sta terbinafin (Lamisil ali Atifan tbl) in itrakonazol (Sporanox cps), ponavadi zdravljenje traja 2 tedna.

Tinea pedis (mikoza stopala, atletsko stopalo)

Ena od najpogostejših glivičnih okužb. Obolevnost v splošni populaciji približno 20%, v posameznih skupinah (športniki, rudarji) je lahko večja. Vir okužbe-ljudje z glivično okužbo stopal, ki odlagajo spore v skupnih umivalnicah, kopališčih, zdraviliščih ali športnih objektih. Spore so lahko infektivne še več mesecev.
Okužbo pogojuje vlažna (macerirana) koža medprstnih prostorov ter odsotnost lojnih žlez. Obolevajo predvsem ljudje v srednjem življenjskem obdobju, in sicer po 15. letu starosti, moški pogosteje kot ženske. Pri otrocih je okužba redka, večina otrok se okuži v domačem okolju od staršev; POZOR! Zaradi popularne gumijaste in plastične obutve je pojav pogostejši v otroštvu.
Več let trajajoči glivični okužbi stopal se pridruži tudi onihomikoza (glivično vnetje nohtov).
Razlikujemo 4 oblike:
• Interdigitalna
• Dishidroziformna
• Skvamozno-hiperkeratotična
• Eritemoskvamozna

Najpogostejša oblika je interdigitalna. Ponavadi se začne v tretjem in četrtem medprstnem prostoru z luščenjem kože. Nato se pojavijo mehurji, erozije in ragade (razpoke). Okužba se lahko razširi na iztezno oz. hrbtno stran prstov nog ali stopala. V poletnih mesecih se glivični okužbi sekundarno pridruži tudi bakterijska okužba.
Pri dishidroziformni obliki se na podplatu ali prstih nog primarno pojavijo srbeči mehurčki na pordeli koži. Mehurčki so najprej bistri, potem vsebina pomotni in daje vtis gnojnih mozoljev (pustul). Ko se osušijo in počijo, sledi luščenje. Poslabša se v poletnih mesecih.
Skvamozno-hiperkeratotična oblika je redka, kronična, rezistentna proti zdravljenju. Na podplatu, peti in robovih stopal je koža pordela in prekrita z debelim slojem lusk, lahko v celoti ali s keratotičnimi žarišči. Včasih se pridružijo boleče ragade in bakterijska okužba.
Eritematoznoskvamozna oblika se pojavlja se na hrbtišču stopal kot žarišče pordele, luščeče se kože. Ne razlikuje se od žarišč pri Tinei corporis.

Bolezen potrdimo s klinično sliko in mikološkim pregledom. Pri sumu na bakterijsku okužbo odvzamemo bris za patogene bakterije.
Zdravimo z imidazolnimi antimikotiki ali s terbinafinom v kremah, približno en mesec. Pri skvamozni obliki predhodno uporabljamo keratolitična mazila (npr. 10% salicilni vazelin). Pri maceraciji kože z erozijami dajemo obkladke s FR. Pri pridruženi bakterijski okužbi dodamo antibiotik po antibiogramu. Pri kroničnih in hiperkeratotičnih oblikah lokalni terapiji dodamo sistemski antimikotik. Lokalne kortikosteroide dodamo le v redkih primerih ekcematizacije kože.

Tinea unguium (Onychomycosis)

Obolevnost je približno 8% populacije. Pogostejša pri starejših pacientih. Okužbo pospešujejo periferna obolenja žilja, poškodbe nohtov (zlasti pri športu), ortopedske nepravilnosti stopala, hiperhidroza, imunska pomanjkljivost; okužba tesno povezana z glivičnimi okužbami na stopalu.
Nezdravljena glivična okužba nohtov je stalen vir okužbe. Deformirani nohti povzročajo bolečine pri hoji, bakterijske okužbe (paronihija, erizipel) poslabšajo ortopedske nepravilnosti stopala.
Posebna previdnost in obravnava je potrebna pri bolnikih s sladkorno boleznijo.

1. Distalno-lateralna subungvalna onihomikoza
Noht postane rumenkasto-bel. Zaradi subungvalne hiperkeratoze je dvignjen s podlage (oniholiza). Z leti se počasi širi proksimalno. Sčasoma se zadebeli vsa nohtna plošča, postane rjavkasto črna i krhka. Okužba kasneje lahko zajame še druge nohtne plošče.

2. Proksimalna superficialna onihomikoza
Redkejša oblika, prizadeta le površina nohta, kjer vidimo belkaste lise.

3. Proksimalna subungvalna onihomikoza
Včasih bila zelo redka, v zadnjih letih jo pogosto opisujejo pri bolnikih, okuženih s HIV virusom. Okužba se začne na proksimalnem delu nohta in se razširi pod vso površino nohta kot belkasto razbarvanje.

Okužbo potrjujemo z mikološkim pregledom kužnine (material pod nohtno ploščo).
Lokalni antimikotiki v kremah, mazilih ali antimikotični lak za nohte (Loceryl – amorolfin) so le redko učinkoviti. Predpisujemo jih za začetne distalne onihomikoze, kot dodatek sistemskemu zdravljenju ali kadar je to kontraindicirano
Osnovno zdravljenje je sistemsko – terbinafin (Lamisil ali Atifan) 250 mg/d, za nohte rok 2 mes., za nohte nog 3 mes. Itrakonazol (Sporanox) predpisujemo pulzno en teden v mesecu, 400 mg/d. Za nohte rok zadoščata 2 pulza, za nohte nog 3 pulzi. Flukonazol (Diflucan), 150 mg/t več mesecev
Kirurško odstranjevanje je indicirano, kadar je noht močno zadebeljen in moteč.

Dermatitis intertriginosa candidamycetica (Intertrigo candidamycetica)

Pogosta okužba, ki se lahko razvije v vseh intertriginoznih predelih (pazduhe, pregibi pod dojkama, dimlje, genitoanalni predeli). Povzročitelji so kvasovke iz rodu Candida
Pogoji: vlažna in topla koža, zlasti kadar je okvarjena zaradi drgnjenja in maceracije. K okužbi lahko prispeva pomanjkljiva higiena, izrazitejše potenje in nezračna oblačila.
Koža je pordela, v sredini lahko erodirana in macerirana. Eritem se širi periferno, ob robu so satelitne papule ali pustule. Kožne spremembe srbijo in se luščijo.

Dermatitis interdigitalis candidamycetica (interdigitalna kandidoza)

Pogostejša pri ženskah in pri osebah s čezmerno težo, pri poklicih, ki zahtevajo pogost stik z vodo (zaposleni v gostinstvu, prehranski industriji, medicinske sestre, gospodinje..) in ob slatkorni bolezni. Koža med prsti je pordela, centralno so lahko prisotne boleče ragade (razpoke) in maceracija, ob robu vidimo luščenje.
Zdravljenje je lokalno, in sicer s širokspektralnimi imidazolnimi antimikotiki (Canesten, Daktarin, Mycospor…)
Koža med prsti naj bo čim bolj suha.

Kaj lahko storimo, da preprečimo okužbo?

• Izogibajte se nošenja oblačil, ki ne prepuščaju zraka. Koža mora dihati. Spodnje perilo mora biti iz zračnega materiala
• Higiena je pomembna – toda ne pretiravajte. Preveč kopanja je prav tako škodljivo kot premalo. Uporabljajte pH nevtralna, nežna mila
• V kopališčih, savnah in skupnih garderobah ne hodite bosi. Po kopanju si noge temeljito obrišite, še posebej medprstne prostore
• Priporočljiva je uporaba in redno menjavanje bombažnih nogavic
• Nosite čevlje iz zračnih in naravnih materialov (usnje), ki ne tiščijo
• Po nošenju čevlje dobro prezračite in jih posušite
• Imejte več parov čevljev in jih ne nosite istih dan za dnem
• V poletnih mesecih naj bo obutev čimbolj odprta, v zimskem obdobju pa čimbolj topla
• Za ljudi z motnjami v prekrvavitvi nog je priporočljiva primerna telesna dejavnost, ki izboljšuje krvni obtok
• Pomembno je zgodnje odkrtije glivične okužbe. Koža pordeči, se lušči, včasih skeli in srbi. Čim prej pojdite k zdravniku. Med glivičnimi okužbami je najpogostejša okužba stopal, ki se lahko razširi tudi na nohte in druge dele telesa. Zato je preprečevanje in pravočasno zdravljenje izjemnega pomena

Kaj lahko naredimo, če imamo glivično okužbo?

• Vsak dan menjajte perilo, ki se dotika obolelih mest
• Uporabljajte svojo brisačo, ki jo morate prekuhavati in je ne posojajte drugim
• Pomembna je dnevna higiena. Po umivanju se dobro obrišite in vzdržujte suho kožo
• Ob srbenju se ne praskajte, ker si s tem dodatno poškodujete kožo; s tem se glive še bolj razširijo in povzročijo nastanek novih okužb, to pa podaljšuje in otežuje zdravljenje

Kateri so načini zdravljenja?

• Zdravila proti glivam so antimikotiki in obstajajo v različnih oblikah; zdravljenje je lahko lokalno (geli, kreme, mazila, šamponi) ali sistemsko (tablete, kapsule)
• Najnovejše oblike zdravljenja omogočajo jemanje antimikotikov v obliki kapsul le kratek čas. Zdravilo se nalaga v koži in ostane tam več tednov. Ob tem se koža obnovi, je zdrava in neokužena

Bodite potrpežljivi!

• Nekaj časa traja, da se kožni sloji popolnoma obnovijo. Zelo pomembno je, da zdravljenja ne prekinete predčasno. Tako se izognemo ponovnemu izbruhu bolezni in dosežemo optimalen uspeh zdravljenja